GELE ROMA

Že več ljudi mi je reklo da imajo v Črnomlju slaščičarni nasproti banke  Koper najboljši sladoled. Dokler se nisem pojavil, da ga poskusim nisem verjel niti približno. Ko sem po ulici spraševal mimo idoče ljudi katero slaščičarno mi priporočajo so le odgovorili " Rustemi nasproti banke Koper. Pa sem se res odpravil, da poskusim. 

Pa sem res šel poskusit sladoled z okusom Facebook, ki je takrat bil najbolj aktualen. Zelo okusen mehak okus. Na sladoled sem se odpravljal vsak dan da poskusim vse okuse. Vse dokler nisem poskusil okus KINDER, ki pa je res najboljši. Z prijateljem sva hodila vsaj dvakrat na dan saj so ljudje prijazni. Lepo te sprejmejo z nasmehom in kdaj tudi kaj častijo.

Kepica sladoleda le en evro in ti ni žal če poližeš dve kepice.  

Začel sem z anketami, ki so bile anonime in vprašanje se je glasilo: Kateri okus sladoleda je najboljši pri slaščičarni RUSTEMI, Od stotih je je štirideset reklo, da jim je najboljši okus KINDER in VANILIJA . Dvajset ljudi je reklo, da  jim je zelo dober RUM PUNČ ter ČOKOLADA ostali pa kar , da vse okuse . 

Ne zamudite. 

Dokler je še lepo vreme Vas pričakajo z nasmehom in dobro voljo. Če Vam pa ni do sladoleda pa imajo še dobre sladice.

Start dirke je minil po pričakovanjih. Vsi kolesarji/ke so se uspešno spustili preko startne rampe skozi Postojno proti Divači ter slovenski obali. Že v samem štartu je bilo prisotnega veliko prehitevanja. Boris Pupič Črnomaljčan se je včeraj spuščal z Vršiča, ko smo dobili nekaj slik. 

Ekipa Gele Roma

Letos bo spet Strasser DOS EXTREME 2014 kjer se bo udeležil tudi naš belokranjec Boris Pupič. Tokrat mu more uspeti iztisniti iz sebe vse atome moči in premagati traso DOS-a. Bravo Boris.

Letos nas bo po vsej vejretnosti šresenetil z dobrim rezultatom. Čakali bomo le še podelitev pokalov in nagrad najboljšim med katerim bo tudi Boris Pupič

Prva dejanja vlade v letu 2014 kažejo, da mladi v Sloveniji niso prioriteta

Nedelja, 19.01.2014, 23:11

Izjava za javnost:

V zadnjih tednih so bili ob pripravi nove koalicijske pogodbe mediji polni izjav, da so mladi prioriteta te vlade. Žal dejanja kažejo drugače. Oktobra 2013 je slovenski parlament skoraj soglasno sprejel Nacionalni program za mladino. Med drugim je v njem kot eden izmed ciljev omenjen tudi razvoj mladinskih organizacij, ki naj se spodbuja z okrepitvijo materialnih in finančnih kapacitet delovanja organizacij v mladinskem sektorju, financiranjem projektov razvoja področij mladinskega sektorja in spodbujanjem zaposlovanja v mladinskem sektorju. V ta namen naj bi bila sprejeta vrsta programov in omogočena sredstva za aktivno zaposlovanje in urejanje mladinske politike.

Urad za mladino Republike Slovenije, ki prehaja pod okrilje kabineta predsednice vlade, je v petek, 17. januarja 2014, objavil poziv za sofinanciranje mladinskih dejavnosti, ki sredstev za delovanje mladinskih organizacij ne povečuje, temveč zmanjšuje za okoli 20 % na skromnih 1,01 milijona EUR. Toliko sredstev ima na voljo en sam povprečen mladinski center na Finskem, kjer so mladinske organizacije prepoznane kot primerno polje za zaposlovanje mladih.

Za Mladinski center BIT to zmanjšanje v praksi pomeni, da ne bomo sposobni sofinancirati že odobrenega javnega dela. Brez možnosti zaposlitve bo ostala ena mlada oseba. S tem pozivom je vladi uspelo v treh mesecih poteptati lasten, že sprejet Nacionalni program za mladino, in pokazati, da ji ni do reševanja katastrofalnega in brezizhodnega stanja mladih. V Mladinskem centru BIT smo zato upravičeno zaskrbljeni nad uspehom nekaterih drugih reform, ki bi rešile ključne probleme mladih, predvsem naraščajoče brezposelnosti. Na slabo izvajanje dogovorjenih reform opozarjajo tudi krovne mladinske organizacije, ki so zastopane v svetu vlade za mladino.

V Mladinskem centru BIT, ki deluje na slovenski periferiji, se vsakodnevno srečujemo z zgodbami mladih, ki ne morejo najti zaposlitve, ki ne vidijo možnosti lastnega razvoja. Vsi so vpričo tega stanja v hudih osebnih stiskah. Namesto, da bi usmerjali svojo energijo in mladostno moč v prihodnost in nove možnosti, to izgubljajo v brezizhodni sedanjosti. Edino možnost vidijo v tujini, nekje drugje, kjer ne sprejemajo zgolj nominalnih Nacionalnih programov za mladino, temveč dajejo mladim možnost. Drastično povečanje izseljevanja mladih v tujino je del slovenske realnosti.Tisti, ki si najdejo zaposlitev, se ne bodo vrnili v Slovenijo, in s tem Slovenija izgublja svojo prihodnost. Vsaka vlada se mora zavedati, da so ti mladi pogoj za razvoj Slovenije in na dolgi rok za stabilno gospodarstvo in pokojninsko blagajno.

Ob obisku predsednice vlade Alenke Bratušek v Beli krajini si želimo predvsem odgovorov na naslednja vprašanja:

Zakaj ste že v treh mesecih poteptali sprejeti Nacionalni program za mladino?

Zakaj tako drastično znižanje sofinanciranja okoli 100 organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na mladinskem področju?

S katerimi ukrepi bo vlada zagotovila normalne pogoje za delovanje mladinskih organizacij tudi na obrobju države?

S katerimi kratkoročnimi ukrepi bo vlada realizirala napovedi, da so mladi res prioriteta v Sloveniji?

Črnomelj, 19. 1. 2014

Klemen Vitkovič,

Predsednik sveta zavoda MC BIT

Poslano:

- kabinetu predsednice vlade Republike Slovenije Alenke Bratušek,

- podpredsednici DZ in belokranjski poslanki Renati Brunskole,

- županji in županu belokranjskih občin,

- medijem.

Nevzdržno življenje pod šotorom

Nekaj trideset metrov naprej ob cesti ob obvoznici Črnomelj je ženska z petimi šoloobveznimi otroki jokala. Pridite, gospod, pogledat, kako živimo!< petinštirideset letna Sonja Brajdič nas je je očitno zamenjala za kakšnega velikega veljaka, ki si skrbno beleži vse, kar bi Romi potrebovali. Sedaj pod minus otroci zunaj spijo in, če je prav na sliki razvidno spijo pod folijo. Vsak dan je huje. Gospa se je pritoževala na Centru za socialno delo Črnomelj in na občini Črnomelj. Na Centru za socialno delo so ji nekako prisluhnili. Občina glavo odmika. Le kdo tukaj prisluhne, ko otroci , ki še danes niso pojedli kos kruha in z solznimi očmi prosijo kruh in streho nad glavo.

Predstavite si, da ste danes v njeni koži ko zunaj rosi oni pa spijo v hladni noči.

Zato prosimo Vsi, ki bi lahko pomagali Sonji Brajdič in njenim otrokom bomo vedeli, da najdejo topel dom.

068 164 574

UREDNICA

Marina Brezar

Gele Roma-Informativni Center

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto – Regijski NVO center v sodelovanju z Mladinskim centrom BIT Črnomelj organizirala 2. Bazar nevladnih organizacij v Črnomlju, zato poziala vsa društva, zveze, zasebne zavode (nevladne organizacije), ki delujejo v Občinah Črnomelj, Metlika in Semič, ter tiste organizacije, ki delujejo širše regijsko in medobčinsko, da se prijavijo in sodelujejo na bazarju.

Na bazarju so se prijavili tudi društvo Gele Roma Črnomelj

Mladinski center BIT je neprofitna organizacija na področju Ble Krajine. Ustanovili so se pred desetimi leti in začeli pomagati mladim. Pomaga tudi romski skupnosti in pripravlja razne delavnice kjer povabijo tudi romske otroke. Predvsem želi razbiti in preprečevati diskriminacijo med romsko skupnostjo in neromi. Romeo Horvat – Popo se je oglasih pri njih v pisarni.

I terno center BIT hi neprofitni ogranizacija so kijrel andi Beli krajina. Ustanovinde pumen angu deš berš te kezdinde te pomožinel le tijrnege. Pomožinel pa te romana skupnostjake te kijren but filitike delavnici kaj akhauren uze te le romane čhavuren. Kaumen te phagijrel i diskriminacija miškri roma te gordja. U Romeo Horvat- Popo gijlo zi lende andi pisarna

Ideja o ustanovitvi mladinskega centra je prisotna med belokranjsko mladino že nekaj let. Od začetka so se soočali z programi mladimi v Črnomlju. Ker so pa so opazili, da je potrebno pomagati še romski skupnosti pa so skočili na pomoč tudi Romom. Klemen Vitkovič, ki je predsednik BIT-a nam je povedal katere projekte in programe so že naredili za romsko skupnost v Beli Krajini.

Ideja vaštu te phral u mladinakro center hi mauk dugo andi Bela Krajina. Vaštuu kezdeto lenge pekaumdja hot pomožinde le ternege. Kaj pa dikhle kaj pekul te romožinel la romana skupnostjake pa kezidne te pomožinel te le Romenge. U Klemen Vitkovič, so hilo te angjuno zu BIT menge phukaudja sej projektja te programdja lačhaurde vašti romani skupnost andi Bela Krajina.

Izvajajo dejanost informiranja in svetovanja za romsko skupnost, romska društva in ostalim. Nudijo tudi brezplačna pomoč in svetujejo kakšne se možnosti za pomoč mladim Romom in neromom. Že od lanskega leta so pa pripravili projekt, ki se imenuje Čas za akcijo, kjer so bili nekatere programe namenje romski skupnosti.

Izvajalinen i dejavnost vaštu te svetovalinel romana skupnost, romane društvenge te mijk auvrenge. Den te pomut te svetovalinen sej možnosti hi le terne Romen te le gordjen. Mauk zari ilani kerde djik projet , so pe akhaurel Cejt vašti akcija, kaj sana namejnine valasej programdja vašti romani skupnost.

Romsko društvo Gele Roma-Odšli so Romi so se že kar od začetka obrnili na Mladinski center BIT in prijavili prvi projekt kjer so jim tudi svetovali kako se prijaviti na projekt Mladi v akciji. Marina Brezar predsednica društva Gele Roma- Odšli so Romi od začetka ni vedela, da obstaja ta organizacija . Povedala nam je, da je bila navdušena , ko so ji priskočili na pomoč. Klemen Vitkovič pravi, da Romi imajo dobre ideje za razne projekte, ki jih pa sicer sami ne morejo prijaviti

Romano društvo Gele Roma pumen mauk zaru kezdeto irinde vašri poumot zu Mladinski center Bt te prijavinde djik projekt Terne andi akcija. I Marina Brezar angjuni zaru društvo Gele Roma zaru kezdeto na žanlahi, kaj hi sploj aja ogranizacija. Phukaidja menge pa, kaj sinja igen vujašni, kaj lake pomožinde. U Klemen Vitkovič pa phijnel ka hi le romen lačhe ideji vaštu projektja čak kaj len nauštik kurkure kijren.

Mladinski center pa vabi vse Rome in nerome na delavnice, ki jih bodo pripravljali v sklopu Čas za akcijo. Delavnice so brezplačne.

U Mladinsko center pa akhaurel le Romen te le gordjen pru delavnici, so len kerna zu program Cejt vašti akcija. U delavnici pa na pekul te potjinel.

 je neprofitna organizacija na področju Ble Krajine. Ustanovili so se pred desetimi leti in začeli pomagati mladim. Pomaga tudi romski skupnosti in pripravlja razne delavnice kjer povabijo tudi romske otroke. Predvsem želi razbiti in preprečevati diskriminacijo med romsko skupnostjo in neromi. Romeo Horvat – Popo se je oglasih pri njih v pisarni.

I terno center BIT hi neprofitni ogranizacija so kijrel andi Beli krajina. Ustanovinde pumen angu deš berš te kezdinde te pomožinel le tijrnege. Pomožinel pa te romana skupnostjake te kijren but filitike delavnici kaj akhauren uze te le romane čhavuren. Kaumen te phagijrel i diskriminacija miškri roma te gordja. U Romeo Horvat- Popo gijlo zi lende andi pisarna

Ideja o ustanovitvi mladinskega centra je prisotna med belokranjsko mladino že nekaj let. Od začetka so se soočali z programi mladimi v Črnomlju. Ker so pa so opazili, da je potrebno pomagati še romski skupnosti pa so skočili na pomoč tudi Romom. Klemen Vitkovič, ki je predsednik BIT-a nam je povedal katere projekte in programe so že naredili za romsko skupnost v Beli Krajini.

Ideja vaštu te phral u mladinakro center hi mauk dugo andi Bela Krajina. Vaštuu kezdeto lenge pekaumdja hot pomožinde le ternege. Kaj pa dikhle kaj pekul te romožinel la romana skupnostjake pa kezidne te pomožinel te le Romenge. U Klemen Vitkovič, so hilo te angjuno zu BIT menge phukaudja sej projektja te programdja lačhaurde vašti romani skupnost andi Bela Krajina.

Izvajajo dejanost informiranja in svetovanja za romsko skupnost, romska društva in ostalim. Nudijo tudi brezplačna pomoč in svetujejo kakšne se možnosti za pomoč mladim Romom in neromom. Že od lanskega leta so pa pripravili projekt, ki se imenuje Čas za akcijo, kjer so bili nekatere programe namenje romski skupnosti.

Izvajalinen i dejavnost vaštu te svetovalinel romana skupnost, romane društvenge te mijk auvrenge. Den te pomut te svetovalinen sej možnosti hi le terne Romen te le gordjen. Mauk zari ilani kerde djik projet , so pe akhaurel Cejt vašti akcija, kaj sana namejnine valasej programdja vašti romani skupnost.

Romsko društvo Gele Roma-Odšli so Romi so se že kar od začetka obrnili na Mladinski center BIT in prijavili prvi projekt kjer so jim tudi svetovali kako se prijaviti na projekt Mladi v akciji. Marina Brezar predsednica društva Gele Roma- Odšli so Romi od začetka ni vedela, da obstaja ta organizacija . Povedala nam je, da je bila navdušena , ko so ji priskočili na pomoč. Klemen Vitkovič pravi, da Romi imajo dobre ideje za razne projekte, ki jih pa sicer sami ne morejo prijaviti

Romano društvo Gele Roma pumen mauk zaru kezdeto irinde vašri poumot zu Mladinski center Bt te prijavinde djik projekt Terne andi akcija. I Marina Brezar angjuni zaru društvo Gele Roma zaru kezdeto na žanlahi, kaj hi sploj aja ogranizacija. Phukaidja menge pa, kaj sinja igen vujašni, kaj lake pomožinde. U Klemen Vitkovič pa phijnel ka hi le romen lačhe ideji vaštu projektja čak kaj len nauštik kurkure kijren.

Mladinski center pa vabi vse Rome in nerome na delavnice, ki jih bodo pripravljali v sklopu Čas za akcijo. Delavnice so brezplačne.

U Mladinsko center pa akhaurel le Romen te le gordjen pru delavnici, so len kerna zu program Cejt vašti akcija. U delavnici pa na pekul te potjinel.

Na okrogli mizi, ki jo v Novem mestu včeraj priredila Zveza Romov za Dolenjsko, so predstavniki tamkajšnjih Romov menili, da se varnost v nekaterih romskih naseljih poslabšuje, predstavniki policije pa so ocenili, da je stanje nespremenjeno. Hkrati so oboji pozvali k boljšemu medsebojnemu sodelovanju, sodelovanju med Romi in vsemi drugimi.

Po besedah predsednice Zveze Romov za Dolenjsko Dušice Balažek se je v novomeških romskih naseljih Brezje in Ruperč vrh v zadnjem času povečala stopnja kriminala, kot je ocenila, pa tam naraščata tudi število nelegalno priseljenih Romov in nasilje. Hkrati je menila, da se policija ne odziva tako, kot bi si želeli Romi, in opozorila, da so ti še vedno deležni neenakopravne obravnave.

Nasprotno je predstavnik Policijske uprave Novo mesto Darko Gerjevič ocenil, da je stanje glede varnosti v romskih naseljih boljše, če ne, pa vsaj nespremenjeno. Kot je dejal namestnik komandirja policijske postaje Novo mesto Manuel Vesel, pa policija dogajanje v romskih naseljih spremlja enako kot povsod drugod. Pristavil je, da tudi ne vodi posebne evidence glede romskih prekrškov, ampak le evidenco splošno.

Današnje okrogle mize na temo aktualne problematike Romov se je udeležil tudi predsednik novomeške Civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec, ki je opozoril, da njihova iniciativa nasprotuje legalizaciji novomeškega romskega naselja Žabjak in da policija manjših kraj, kot so na primer kraje poljskih pridelkov, ki naj bi jih po njegovem zagrešili Romi, ne jemlje resno.

Predstavnik novomeškega romskega naselja Pot v gaj Bojan Tudija pa je po zgledu njihovega naselja in zglednega sodelovanja z novomeško krajevno skupnostjo Šmihel poudaril, da se vsa skrivnost boljšega sobivanja med Romi in drugimi krajani skriva v vztrajnem dialogu, sodelovanju vseh vpletenih strani in tudi policije.

STA

Črnomelj, 21. decembra (STA) - Romi, ki živijo v črnomaljskem romskem naselju, so pred tremi meseci ustanovili svoje društvo Gele Roma - Odšli so Romi, katerega prvi namen je ustanovitev lastne radijske postaje. Njegovih trideset članov se zavzema tudi za samoorganizacijo Romov in za sodelovanje z državo, je za STA povedal koordinator društva Romeo Horvat.

Po Horvatovih besedah bi radi pomagali romski skupnosti, vendar pa so pri ustanavljanju radijske postaje na črnomaljski občini naleteli na nerazumevanje. Radi bi namreč, da bi občina preko javnih del na omenjeni radijski postaji financirala zaposlitev treh Romov, čemur pa naj bi po Horvatovih besedah nasprotovala tamkajšnja županja Mojca Čemas Stjepanovič.

Horvat meni, da se županja izmika pogovoru z romsko skupnostjo in zavrača sodelovanje, kar pa je Čemas Stjepanovičeva danes za STA zanikala. Dodala je, da bi predstavniki romskega društva radi, da občina financira tri delovna mesta, ta pa za kaj takega nima denarja. Enega bi še lahko podprli, treh pa nikakor ne, je še povedala in povzela, da občina tudi nima prostora, ki bi ga lahko za delovanje njihove radijske postaje odstopila Romom.

Kot je še povedal Horvat, bi radi v okviru društva Gele Roma uredili informativni center, v katerem bi spodbujali zaposlovanje Romov v okviru socialnega podjetništva, zavzemajo pa se tudi za šolanje romskih otrok in ureditev lastnih bivanjskih razmer.

Posvetili se bodo tudi kulturni dejavnosti, radi bi izdali slovar romskega jezika, priredili bodo slovesnost ob svetovnem dnevu Romov in drugo. Horvat je še pojasnil, da naziv društva Gele Roma - Odšli so Romi ni simboličen, ampak so ga povzeli po znani romski pesmi.

Na Madžarskem so proti Romom protestirali privrženci skrajne desničarske stranke Jobbik, hkrati pa tudi pripadniki prepovedane paravojaške garde, ob tem pa so proti diskriminaciji in rasizmu protestirali tudi Romi.

Več tisoč skrajnih desničarjev, med njimi tudi uniformirani člani prepovedane paravojaške Madžarske garde, je v sredo zvečer v kraju Miskolc na vzhodu Madžarske protestiralo proti tam živečim Romom. K shodu jih je pozvala desničarska stranka Jobbik, ki ima v madžarskem parlamentu 45 poslancev.

Vodja Jobbika Gabor Vona je kakih 3000 protestnikov tudi nagovoril in ob sklicevanju na nadpovprečno visoko število rojstev med Romi med drugim poudaril, da "kdor ne dela, tudi ne sme rojevati otrok na ta svet". Protestniki so sicer Romom pripisali krivdo za vrsto težav, od kriminala do smeti na ulicah, piše srbska tiskovna agencija Tanjug.

Pred večernim shodom desnih skrajnežev je v Miskolcu v sredo kakih tisoč Romov protestiralo proti rasizmu in diskriminaciji. V mestu je za varnost skrbelo na tisoče policistov. O spopadih niso poročali.

Romi v Miskolcu živijo v blokovskem naselju Avas, kamor so jih v okviru spornega državnega socialnega projekta pred več leti preselili iz revnih okoliških vasi. Večina pa jih tudi v mestu, ki ga pesti odliv industrije, ni našla dela. Na Madžarskem živi okoli 700.000 Romov.